LOVSKI TABOR " LISIČKA ZVITOREPKA "


1 lovski tabor " LISIČKA ZVITOREPKA "
1 lovski tabor " LISIČKA ZVITOREPKA "

 

 

Porajala se je misel.

Iz te so se razvile ideje, oblikovala ekipa in nastal je program za izvedbo prvega lovskega tabora. Ime tabora je kar samo privrelo na plano, ekipa in mentorji so zavihali rokave in pričeli pisati novo zgodbo v lovski družini Videž Kozina.

 

Pobuda za organizacijo lovskega tabora je bila zasnovana na dejstvu, da želimo z izvedbo tega dogodka mlade seznaniti z varstvom divjadi in naravnega okolja, v katerem si je divjad našla streho nad glavo in katerega smo tudi mi uporabniki.

Udeležencem tabora smo želeli pokazati, da lovstvo ni samo lov, ampak veliko več - je lovska kultura, lovska kinologija in nenazadnje druženje in pripovedovanje.

Mladina je z lastno prisotnostjo in aktivnostjo v naravnem okolju, s pomočjo lovcev spoznavala divjad, naravo in vse njene čare in še marsikaj, kar je včasih očem prikrito.
Z organizacijo tabora smo želeli doseči, da vsak prisotni posameznik občuti lovstvo na lastni koži in uvidi, da je beseda lovstvo širšega pomena, ki zajema številne tako naravoslovne kot družbene dejavnosti.

 

Bližal se je ta dan – dan D.
Nestrpnost… Pričakovanje…. Odziv udeležencev in okolice…To je bilo le par vprašanj, ki so se nam porajala pred 1. izvedbo lovskega tabora za mlade » LISIČKA ZVITOREPKA 2018 » pod okriljem matične lovske družine.
Ampak kot se je izkazalo, sta bila vsak dvom in strah popolnoma odveč.

Sama organizacija ter izvedba tabora sta bila brezhibna in letvica za nadaljevanje tega tabora je zastavljena zelo visoko.
Vsebino tabora je ekipa mentorjev zasnovala tako, da so udeležence odpeljali od mestnega vrveža, od tablic in računalnikov v naravo, v bližnjo okolico in gozd, katero nekateri včasih vidijo le skozi okno in na internetu.

Lahko se pohvalimo – DA, bili smo uspešni in prepričljivi.

Jutranji zbor in hiter prelet po nabornikih tabora je nakazoval, da bo danes pester in zanimiv dan. Po zajtrku in opravljenem pozdravnem nagovoru vodje tabora in podpredsednika lovske družine, je vsak udeleženec dobil majico in kapo, napolnili smo nahrbtnike z vodo ter se ob zvoku lovskega roga z zastavo tabora na čelu podali na pot proti idiličnemu Bivaku pri Lipi. Naj vam takoj povemo, da to ni bil navaden pohod. Ah, kje pa. Doživeli smo pravo učilnico lovstva ter poslanstva lovcev na prostem, z nazornimi obrazložitvami njihovega dela in vloge v naravi, o načinu dela, o obnašanju do ostalih tovarišev in nenazadnje slišali tudi kakšno »lovsko prigodo«. Pohod skozi lovišče je slikovit in zanimiv, tako da smo spoznali vlogo kalužišča in kala v naravi, pomen solnice za divjad, kaj pomeni lovska vejica in njena uporaba, kakšen je pogled iz lovske opazovalnice –preže in še še bi lahko naštevali, ampak je prostor za članek premajhen. Na prvi postaji –pri Lipi nam je bila predstavljena lovska družina Videž Kozina, lovski kroj ter spoznavanje z lovskimi psi in njihovo vlogo v lovstvu. Ponovno se je oglasil lovski rog in zaslišal se je glas: » Kosilo! ». V vrsti, lepo eden po eden se razporedimo okrog kotla iz katerega diši lovski golaž s polento, za piko na i pa poskrbijo slastna sadna nabodala. Ko se okrepčamo, se odpravimo na lov za lovskim zakladom. Krožno poučna pot z vsebino vprašanj in odgovorov, katere so vsrkavali tekom pohoda skozi lovišče, je bila prav paša za naše možgančke. Mladi udeleženci so se je lotili z vso resnostjo in vnemo, kar dokazujejo pravilni odgovori na koncu poti in najdena skrinja z zakladom.
Naposled smo zapustili bivak pri Lipi in se napotili proti drugemu delu tabora – k lovski koči na Glavici. Tam so nas pričakale »lovske EX tempore«, kjer smo z barvicami in flomastri prenesli naše vtise na risalne liste – končni izdelki so bili čudoviti. Sami vemo, da so živali in otroci bi rekli »tudi puške« atraktivnejši del njihovega videnja o lovcih. Zatorej je bila v ta namen pripravljena razstava o vseh živalih- divjadi, katere živijo v našem okolju v posebej prirejenem naravnem okolju-gozdu ter predstavitev orožja.
Tabor se je prevešal v sklepni del – druženje s starši.


Še prej pa smo podelili pohvale in priznanja vsem udeležencem tabora in mentorjem, obiskali sta nas tudi županja in podžupanja občine Hrpelje-Kozina ter strnili svoje videnje in misli ob prvem tovrstnem taboru v naši občini. Zadnje dejanje so naši lisjaki in lisičke, kakor se jih je prijelo ime, veselo vzeli leskove palčke v roke in na njih ob vroči prasketajoči žerjavici pekli hrenovke, medtem ko so starši svoje poglede na tabor delili z nami ob pikniku v parku ob lovski koči.

 

Sonce je zašlo, na lovsko kočo je padel mrak in le zastava tabora je plapolala v nežnem vetru sem ter tja ter pripovedovala lovske zgodbe gozdnim škratom in vilam.
Prebili smo led, ampak ta zgodba ni zaključena . Vidimo se prve dni septembra, ko bo na ogled razstava likovnih del naših lisičk in lisjakov, predstavljen bo CD tabora in še kaj se bo našlo..

 

Do tedaj vam kličemo Lovski zdravo.

 

D.M.