LOVIŠČE LD VIDEŽ KOZINA


 

LOVIŠČE LD VIDEŽ KOZINA

 

Lovska družina Videž gospodari z loviščem, ki zajema 8540 ha, od tega je 5230 ha lovne površine. Upravno zajema lovišče zahodni del območja občine Hrpelje - Kozina ter del občine Divača.

Lovišče leži na tipični kraški planoti z nadmorsko višino od 300 - 900 metrov in obsega gričevnat kraški svet, sorazmerno dobro poraščen z gozdom in grmičevjem. Tla so apnenčasta, porasla s travami, grmovjem in gozdom ter zaradi take podlage suha in lahko prepustna.

Za potrebe članov LD pri nadzoru lovišča, gojitvi divjadi ter izvrševanju lova in ostalih dejavnosti, so leta 1978 takratni lovci LD s prostovoljnim delom in lastnim financiranjem in sredstvi zgradili lovsko kočo.

Lovska družina veliko časa in truda posveča skrbi za izboljšanje razmer za divjad, obdeluje večje število krmnih njiv, izvaja se košnja zapuščenih travnikov, izvaja se preprečevalno krmljenje in zgradilo se je več kalov, napajališč in kaluž katere se redno vzdržuje in v sušnih obdobjih dovaža vodo za divjad. Vsi ti našteti dejavniki dajejo dobre gojitvene rezultate in pestrost in raznolikost divjadi v lovišču.

Pri nas sta temeljna in najpogostejša zastopana divjad srnjad in divji prašič, počasi pa svoj prostor išče tudi jelenjad, ki je postala stalnica. Občasno je na naših tleh opažen damjak, kot redna gosta v našem lovišču pa srečujemo medveda in šakala. Na območju Slavnika je stalno prisoten trop volkov, ki svoje sprehode redno izvajajo tudi po celotnem območju LD Videž Kozina. Mala divjad je pri nas skromneje zastopana, tukaj predvsem iztopa divji zajec, stalno so prisotne tudi ostale zveri, ampak v manjšem obsegu in populaciji.

Lovska družina Videž Kozina si je v vseh obdobjih svojega razvoja posvečala skrbi za preprečevanje in poravnavo škod po divjadi in uspela postaviti dialog, ki je omogočil sobivanje in gospodarjenje s skupnim prostorom.

 

OPIS MEJE LOVIŠČA

 

Od meje z državo Italijo in poljske poti, ki iz Gročane vodi do cerkve Sv.Tomaža, nadaljuje po poti mimo cerkve in stare karavle na greben in po njem na vrh hriba Veliko Gradišče ter po JV zidu spodnje parcele do izvira in preko njega na gozdno cesto. S ceste zavijemo na gozdno pot, ki v jarku vodi proti Zavodom. Pred zidom Muhovih parcel zavije desno ( vzhodno ) na gozdno pot do železnice, nadaljuje cca 300m ( severno )

po železnici, nakar zavije na pot proti Ledenici. Prečka cesto Divača - Kozina in po poljski poti preide na cesto Divača - Rodik ter nadaljuje po cesti za Dane. Pred vasjo Dane ( kapelica ) zavije desno na gozdno pot do potoka Sušica. Iz potoka nadaljuje po meji k.o. Naklo - Dane in k.o. Dane - Podgrad do tromeje k.o. Dane - Podgrad - Rodik. Od katastrskega kamna k.o. Rodik, k.o. Artviže v ravni črti do gozdarske ceste ( sredina ovinka) v Gabrovi meji, zahodno v ravni črti kjer se križata jarek Podmrzlek in potok Ločica v ravni črti na gozdno cesto ( koordinate po koncesijski pogodbi ) , nato pa po gozdni cesti do križišča s potjo do binščice in v ravni črti na katasterski kamen k.o. Materija in k.o. Hrpelje na glavni cesti Reka - Trst. Iz tromeje k.o. po meji k.o. Hrpelje - Materija na tromejo k.o. Hrpelje - Materija - Prešnica. Nadaljuje v ravni črti z gozdno potjo ter po njej do tromeje LD Podgorje, Materija, Kozina oz. križišča poljskih poti in gozdne ceste pri hlevih na Škofljici - Jegno. Od tu po gozdni poti med Veliko Gobovico in Videžem, prečka cesto za Slavnik ter nadaljuje po poti pod Goležem, mimo kalov v vas Prešnica. Skozi vas gre mimo šole na poljsko pot, ki po Preškem krasu preide na cesto kozina - Koper. Po njej teče do vrha sten nad vasjo Kastelec ter po steni do ceste na grad Socerb. Od gradu nadaljuje pot po vrhu stene Kraškega roba, ki se izteče v državno mejo pri mejnem kamnu št. 83/84 in po državni meei do izhodiščne točke.

 

LOVIŠČE meji z lovišči LD: Gaberk - Divača, Timav - Vreme, Slavnik - Materija, Kojnik - Podgorje in Rižana.